Kaj vemo o slovenskih žabah? Zgotovo bolj malo, tako kot jaz, ki sem še pred letom dni imel zelo malo znanja o naših dvoživkah. Ker se bodo te v kratkem prebudile iz zimskega spanja (nekatere so se že) vam v nadaljevanju ob slikah predstavljam obširno reportažo o slovenskih žabah, ki je tudi objavljena v aprilski izdaji 2013 revije National Geographic Slovenija. Podal vam bom nekaj svojih opažanj o naših žabah, ki sem jih doživel pri nastajanju članka in nekaj dejstev biologov in tistih, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s proučevanjem dvoživk.

Plavček ali Barska žaba (Rana arvalis) med mrestenjem, za katere je značilno, da se samčki v paritvenem obdobju za dva do tri dni obarvajo v modro. Po tem so tudi dobili ime.

 

Zelena rega (Hyla arborea) spada v skupino drevesnih žab. Pogosto se zadržujejo v grmovju ali v krošnjah dreves, kjer dobro skrite prežijo na žuželke. Spretno in varno plezanje ji omogočajo tanke in vitke noge ter okrogle oprijemalne blazinice na konicah prstov. Zelena rega se lahko tako dobo skrije na drevesu ali med liste krošnje, da je ne opazimo, četudi stojimo slab meter oddaljeni od nje.

V Sloveniji živi skupno 13 vrst žab, ki sodijo v red ne repatih dvoživk. Vse naše žabe so uvrščene na rdeči seznam in z zakonom zaščitene. Delijo se na kolutojezičnice (urhi), krastače (navadna in zelena), česnovke, rege, rjave žabe (sekulja, plavček, rosnica in laška žaba) ter zelene žabe (debeloglavka, zelena in pisana žaba).

V kolesnicah kjer je vsaj malo vode ali manjših lužicah po gozdnih ter osenčenih travniških poteh, si hitro poiščejo svoje bivališče hribski urhi (Bombina variegata).

Par plavčkov pri odlaganju mresta. Samica je že odložila jajca oz. mrest in samček jih je uspešno oplodil. Ta se neverjetno hitro širi in narašča, ko pride v stik z vodo in že v nekaj minutah dobi svojo normalno obliko, tako kot je vidno pri mrestu na desni strani. V obdobju parjenja se vsem žabjim samcem zadebeli palec, ki omogoča, da se med mrestenjem ti čvrsto držijo samice in ga drugi samci ne morejo izriniti s samice.

Zelena žaba (Rana esculenta) se lahko požene za plenom tudi do 50 cm visoko (lastne izkušnje in moj video na tem linku https://vimeo.com/44518339 ). Drugače pa pojejo vse kar lahko spravijo v svoj gobec.

Pri sekulji poteka razvoj od jajčeca do mlade žabice, ko zapusti vodno okolje, v obdobju do 60 dni. Mlada žabica se po preobrazbi iz paglavca v vodi utopi, če ne more zlesti na kopno. Paglavec sprejema iz vode kisik preko škrg, po preobrazbi pa preko pljuč iz zraka.

V času razmnoževanja med migracijami na mrestišča po vsej Sloveniji mnogo žab konča pod kolesi vozil. Letno se te številke vrtijo do miljon povoženih osebkov. Nekaj od teh prehodov je sicer označenimi z opozorilnimi tablami, na vseh kritičnih točkah po Sloveniji pa žal teh opozorilnih tabel ni. Zato moramo biti še posebno previdni in vozit počasi tam kjer vidimo, da žabe v večjem številu prečkajo cesto. Tak problem so uspešno rešili na magistralni cesti med Krašči-Ropoča pri Ledavskem jezeru (krajinski park Goričko), saj so uredili pod cesto številne posebne prehode za žabe, ki jim omogoča varno selitev. Za navadne krastače je značilno, da si samci že na kopnem najdejo družico in tako na njenem hrbtu potujejo do mrestišča.